Občinski odbor Dobrova – Polhov Gradec proti novi občini

Na zadnjem sestanku občinskega odbora Zares Dobrova – Polhov Gradec je bil del razprave namenjen tudi precej žgoči temi: predlogu za ustanovitev nove občine Dobrova (predlagatelj g. Milan Gumzar – LDS). Člani odbora so z zelo jasnimi argumenti enotnega mnenja, da takšna poteza nikakor ne bi bila smiselna. Nova občina Dobrova bi namreč imela bistveno manjše število prebivalcev (približno 3.700, sedaj 6.500) s čimer bi se občutno zmanjšala njena pogajalska moč, stroški občinske uprave bi se relativno povečali, občina tudi ne bi več izpolnjevala zakonskih zahtev glede števila prebivalcev (trenutni zakon določa 5.000 prebivalcev, razen v izjemnih primerih).

Pomembno je tudi, da se z drobitvijo občin zmanjšujejo možnosti pozitivnega rezultata pri kandidiranju za sredstva iz evropskih skladov, to pa pomeni, da si s tem manjša občina na nek način sama zavira potencial za rast in razvoj ter si tako povzroča veliko oportunitetno izgubo. Posledično je zavrta tudi rast življenjskega standarda njenih prebivalcev, to pa je v nasprotju z interesi večine racionalno razmišljujočih občanov.

Nastanek nove občine Dobrova bi med drugim bistveno okrnil možnosti za razvoj turizma na tem območju, ki velja za eno izmed najobetavnejših gospodarskih panog obstoječe občine Dobrova – Polhov Gradec. Zahodno občinsko področje (Polhov Gradec, Šentjošt, Črni Vrh, Butajnova,…) namreč s svojimi naravnimi danostmi in neokrnjeno naravo predstavlja izjemen potencial za vlaganja v razvoj eko turizma, turističnih kmetij ter drugih raznovrstnih oblik aktivnega preživljanja prostega časa. V primeru delitve bi med novonastalima občinama  sicer obstajala možnost dogovarjanja o skupnih razvojnih projektih, vendar bi takšni dogovori in usklajevanja po nepotrebnem tratili dragoceni čas, povzročali dodatne stroške in s tem zavirali želeni napredek.

Dejanje drobitve občin pa odpira tudi nove probleme. Pojavijo se spori o delitvi prej skupnega premoženja, vprašljiva je lahko usposobljenost in izkušenost novo nastavljenih občinskih kadrov (s tem se avtomaticno zmanjša možnost za učinkovito reševanje problemov), na novo je potrebno vzpostaviti ustrezno zdravstveno varstvo, komunalno opremljenost ter nekatere druge, prej skupne službe in storitve. Vse to pa ima za posledico visoke stroške in namesto, da bi se sedaj enotna občinska uprava ukvarjala s trenutnimi problemi (ki jih ne primanjkuje) bi bili ustvarjeni še dodatni, katerih reševanje nikakor ne bi prispevalo k razvoju občine in posledično dobrobiti njenega prebivalstva.

Svet Evrope je Sloveniji že pred leti odsvetoval nadaljnjo drobitev na male občine. Nekateri kot primer radi izpostavljajo Francijo, ki ima resnično veliko število obcin in velja prej za izjemo kot pravilo, vendar je tudi v tej državi tendenca že lep cas usmerjena k zmanjševanju in nikakor k povečevanju njihovega števila. V razvitih državah članicah Evropske unije se je število občin v zadnjih desetletjih povsod zmanjševalo. Razvoj teh držav pa se je konstantno povečeval.

Državni zbor je 3. decembra ponovno odločal tudi o predlogu za omenjeno novo občino Dobrova in negativen sklep je podprlo 33 poslank in poslancev. Občinski odbor Zares Dobrova – Polhov Gradec takšno odločitev Državnega zbora podpira in pozdravlja.

Matej Šepic,
OO Zares Dobrova – Polhov Gradec